Tamkaj pred kasarno poleg glavnih vrat,
stala je lanterna, ki je tam še od takrat.
Pod njeno žolto tam lučjo,
prijel te bom, spet za roko
kot že, Lili Marlen, kot že, Lili Marlen
Tam je majhen svet samo za naju dva,
kjer se tvoja senca z mojo poigra.
In vsi ljudje naj vidijo,
da to je najino slovo,
s teboj, Lili Marlen
Tvoj korak samotno odmeva v temo
mojega že dolgo ni več pod lučjo.
In ko bo svet temo pregnal,
le kdo bo pod laterno stal,
s teboj, Lili Marlen
s teboj, Lili Marlen
V vetru nad grobovi, ki hlipa za vse nas,
sliši se kot v sanjah tvoj ljubeči glas.
In ko bo šver meglo pregnal,
bom spet tam pod lanterno stal,
s teboj, Lili Marlen
s teboj, Lili Marlen